Župnija MIRNA PEČ - 900 let pod varstvom sv. Kancijana

vstopi in moli

  • Povečaj velikost črk
  • Privzeta velikost črk
  • Zmanjšaj velikost črk
Home Prva stran Novice
Novice

Zahvalna nedelja

E-pošta natisni

„Vse kar biva, vse kar diha, vse kar daje, vse slavi Boga...“

 S to pesmijo smo začeli nedeljsko sveto mašo. Vsaka maša je zahvala Bogu, na zahvalno nedeljo pa to še posebej pokažemo tudi s prinešenimi materialnimi darovi. Pred oltar položimo najlepše in največje pridelke zemlje. Letos ima posebno mesto v cerkvi zibelka – simbol zahvale za življenje. Pa veliko rdeče srce – simbol zahvale za ljubezen. Pa knjiga evangelijev in relikvije sv. Kancijana in... še in še. Ni samo po sebi umevno, da imamo te darove.

Svojo vero pokažemo predvsem s tem, da znamo iskreno reči besedo: hvala. Zato dajmo Bogu slavo in hvalo zjutraj, opoldne, zvečer...pravzaprav tako kot pravi pesem z vsakim svojim dihom.

 

Župnijsko romanje na Gorenjsko

E-pošta natisni

Z jutranjem vstajenjem v jutranjem svitu, se je že začelo naše romanje. Poromali smo na Gorenjsko, kjer nas je nenehno spremljalo toplo sonce.

Prva postaja je bila v Kranju, v mladi župniji Zlato polje. Da nam vedeti da so tu bila nekoč njive kjer so bogato rodila pšenico in druge pridelke. Župnija je stara rosnih 20 let in kolikor je res mlada je tudi zato življenjsko bogata v skupnem dihu medsebojnega sodelovanja.

O ustanovitvi te mlade župnije nas je nagovoril mlad duhovnik Erik Švigelj. Mlada župnija, ustanovljena 19. marca leta 1991, je kot glavni bogoslužni prostor natančno tri leta in sedem mesecev uporabljala kapelo šolskih sester. Na soboto zvečer, bilo je 19. novembra 1994, so imeli zadnjikrat nedeljsko bogoslužje pri sestrah, saj so bili že naslednji dan blagoslovljeni prostori pod cerkvijo, s tem pa tudi začasna župnijska kapela. V njej so potekale vse oblike bogoslužja dve leti, izjema so bile le delavniške jutranje maše.

Župnija je posvečena sv. Modestu  (škof v 8 stol.) in je prva na Slovenskem, posvečena apostolu Slovencev, misijonarju v Karantaniji, ki ima Oltarna fotografija neprecenljive zasluge pri pokristjanjenju Slovencev. Oltar bogati prečudovit mozaik, ki ga je upodobil naš slavni p. Marko Rupnik in njegov podpis boste vedno prepoznali po modri piki v mozaiku. Mozaik je bil končan v 4 dneh, kar da nam vedeti, da so delali dan in noč v tihoti in zbranosti.

Iz leve strani je upodobljen sv. Modest, ki krščuje slovenski narod. Slap vode nas takoj spomni na Krst pri Savici. Krščeni prihajajo iz črnega groba, prihajajo iz smrti naravnega življenja v življenje, ki je Božje. Zaradi tega hodijo. Gre za prehod iz smrti v vstajenje, iz osamljenosti v občestvo, iz noči v luč. Nad školjko, simbolom krsta, je zaznati plapolanje Svetega Duha. Sveti Duh nam vliva v srce Očetovo ljubezen in nam daje življenje Boga samega. Škof sam je barvno zelo blizu zemlji (rjava barva), bolj ko so iztopili iz teme, bolj svetlo obleko imajo.

Na desni strani je Lazar podoba vstalega Kristusa. Želi nam povedati da smo pri krstu s Kristusom umrli in vstali, tako v vsakodnevnem življenju kadar koli umremo v sebi zaradi ljubezni, se pravi zaradi Kristusa, z Njim tudi vstanemo.

Na sredini vidimo Jezusa na križu in ob njemu mati Marija. Križ ni križ, ampak je drevo življenja (zelena barva)… Jezus ni trpeči, ampak vstali Jezus in ima najbolj svetlo obleko. Ob njemu stoji Marija, Devica in Mati, s skritimi rokami, pod plaščem, kar nam pove da je svoje delo na zemlji dokončala v uri Kristusove velike noči. Tako je sedaj večno ob svojemu sinu v drži tihe molitve oz. je modrost kontemplacije.

G. župnik Erik se veselo pohvali o medsebojnem sodelovanju, o bogato obiskanih delavnih mašah med tednom(cca.80), o skrbnem čiščenju ( najmanj 3x na teden) in skrbnem urejanju cvetličnih aranžmajev. Zato je lepo biti duhovnik v tako mladi in odprti župniji, ki je pripravljena da hodi in živi za Jezusa.

Nato smo prispeli v največje romarsko Marijino svetišče – Brezje. Kjer smo imeli sv. mašo še z drugimi romarji. In pri pridigi nas vzpodbudi evangelist sv.Luka, ki pravi ne bi mogel Vse, kar sem slišal,  tega ne zapisal, kajti pripovedi so ga zelo prevzela. Ganila sta ga predvsem ljubezen in usmiljenje, ki ju je Jezus pokazal do ubogih in zavrženih. Postavi se nam vprašanje ali tudi sam prepoznam Jezusovo prisotnost in delovanje med nami? Mu želim biti podoben? Nato smo še nekaj časa v tihoti in molitvi se izročili v Marijino varstvo in preprosto bili ob Materi.

Nato je sledilo kosilo in potem  obisk Dražgoš nad Železniki. Domačin Franc Kavčič nam je podal v preprostih besedah del svojega življenja in težke preizkušnje, ki jo je preživel v domačem kraju v času vojne. Od požiga Dražgoš do edinosti v ponovno vrnitev življenja v vas in vse tja do izgradnje novih 56 hiš, novo cerkev in izgradnje nove ceste. A kljub vsej tej žalostni preteklosti je njegov obraz nasmejan, poln veselega glasu, predvsem je bila jasna in glasna beseda »hočemo«. In ker so hoteli, so tudi dosegli in danes imajo. Zato so ponosni na to. Ravno na današnji dan 18.oktober 2014 praznujejo 50 let, položenega temeljnega kamna za izgradnjo nove cerkve, ki ga je blagoslovil škof Lenič. Cerkev je posvečena sv.Luciji, notranjost je poslikana z  fresko, njen avtor  je Stane Kregar.

Vrnitev v dolino nas je vodila do Železnikov, kjer smo si ogledali v muzeju vso zgodovino in življenje v tem kraju. Njihovo življenje je bil nenehni boj za preživetje kot v vseh drugih krajih. Imeli so veliko idej in se trudili da bi življenje bilo preskrbljeno, zato so poprijeli za vsako delo, ki se je kazalo za dobro. To so bila železarstvo (rudarstvo, fužinarstvo, žebljarstvo), lesarstvo (sodarstvo, oglarstvo, žagarstvo), skriljna kritina, čipkarstvo. In po vsej zgodovini tudi danes stojijo Železniki več kot dva kilometra dolgo mesto z razvito elektro in kovinskopredelovalno industrijo (Niko, Domel, Tehtnica) ter lesno industrijo (Alples), ki dajejo kruh tudi številnim prebivalcem okoliških vasi.

Nato smo se ustavili še v Selcah in obiskali cerkev, ki je posvečena sv.Petru, kjer smo zaključili s petimi Lavretanskimi  litanijami. Iz te župnije izhaja naš g.župnik  Janez Rihtaršič in veselo, hkrati ponosno pove da se je v tej župniji rodilo največ duhovnih poklicev in smo kar mimogrede jih našteli 14 živo delujočih med nami. Seveda, saj imajo mogočnega priprošnjika v nebesih- sam sv.Peter ima vse ključe v rokah. Zato smo se tudi mi priporočili k sv.Petru da se usmili naše Mirnopeške župnije in še nam podeli novih duhovnih poklicev.

Sončni žarki so se prepletali in utapljali z živahno pisano razgibanimi hribi, rahla sapica nam je šepetala, da je čas za slovo poletju, kot slovo od čudovitih krajev. To je vrnitev na domače ognjišče, vrnitev v tihoto svojih molitev. Iz čudovito bogato obarvanih trenutkov srečanj z različnimi ljudmi, pa je vsak po svoje odnesel v spominu to kar se ga je dotaknilo v srcu. Bogu hvala za prelepe Slovenske kraje in g.župniku za lepo organizirano romanje.

 

Svetopisemske urice v Mirni Peči

E-pošta natisni

„Ko se otrok dotika Svetega pisma, se Bog dotika otroka.“

V četrtek, 2.10.2014, se je v Mirni Peči zgodilo prvo srečanje v okviru svetopisemskih uric.

To so srečanja otrok od 3. do 6. leta, kjer se jim ob svetopisemskih zgodbah približa verske resnice, liturgijo in cerkvene praznike. Otroci se igrajo, plešejo, ustvarjajo, poslušajo božjo besedo in molijo. Glavni namen uric je srečanje med Bogom in otrokom. Ob otroku to skrivnostno srečanje doživljajo tudi izvajalke uric in njegova družina.

Starši so pripeljali 26 otrok, razdelili so se v dve skupini. Obe skupini se bosta srečevali ob četrtkih, ob 16. uri. Prvo uro so imeli starši srečanje z gospodom župnikom, otroci pa so že podoživljali prvo zgodbo iz Svetega pisma s slikami. Ob koncu je bil skupni blagoslov in agape.

 

Srečanje ostarelih 2014

E-pošta natisni

Na nedeljo Povišanje Sv.Križa je bilo organizirano srečanje starostnikov in bolnikov, za katere je daroval sveto mašo upokojeni zlatomašnik msgr. Franc Dular. Besede vstopnega speva pri maši dajejo ton današnjemu prazniku, hkrati vabilo da se potom življenja z upanjem ozremo na križ, v katerem bomo prepoznali da v trpljenju nismo sami. Na križu je Jezus Odrešenik.

V nagovoru je nas msgr. Dular F. nagovoril z eno od svojih pričevanj o nekemu možu ki je bil nekoč vojaški poglavar in je doma sam s trdo in kruto roko skrbel za svojo mater, do katere pa ni smel nihče pristopiti. Vero v Boga ni sprejemal in po materini smrti tudi sam kmalu hudo zboli in ko se mu je iztekalo življenje se ta spreobrne in sprejme Jezusa, In tako prejme milost spravo z Bogom, potom molitve njegove matere, ki je zagotovo molila dan in noč.

Zakaj Bog dopušča toliko trpljenja, je vprašanje vsakega človeka. Je križ ki nas spreminja in nas tako odpira za Boga.

Med mašo so lahko prejeli bolniško maziljenje, ki je za telesno, duševno ali tudi duhovno ozdravljenje. V katekizmu najdemo več odgovorov na temo o bolniškem maziljenju, na eno od teh se glasi:

Katere učinke ima ta zakrament?

Podeljuje posebno milost, ki bolnika v njegov blagor in v blagor Cerkve še globlje zedinja s Kristusovim trpljenjem. Podari mu tolažbo, mir in pogum in tudi odpuščanje grehov, če se bolnik ni mogel spovedati. Ta zakrament podeli včasih, če Bog hoče, tudi vrnitev telesnega zdravja. V vsakem primeru to maziljenje pripravlja bolnika na prehod v Očetovo hišo. (KKC 1520-1523, 1532).

In po maši so se še nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu z starimi znanci, ki so se po dolgem času zopet srečali. Pridne žene pa so poskrbele za čudovita peciva in skrbno pripravljene prigrizke. Moške roke pa so poskrbele za zdravo kupico.


 


Stran 9 od 31

Karitas

Zadnjo številko revije Žarek dobrote za mesec marec si lahko prenesete ali preberete TUKAJ.